Kakšne barve so pike? Optična iluzija deli splet

Se spomnite črno-modre obleke, za katero so mnogi trdili, da je belo-zlata?

Zdaj je družbena omrežja obnorela nova optična iluzija. "So pike modre ali škrlatne?" se glasi vprašanje ob sliki devetih točk na modri podlagi.

In uporabniki družbenih omrežij so razdeljeni.

Eni trdijo, da so pike modre, drugi, da so škrlatne, nekateri pa so opazili še en učinek – škrlatna pika se "premika"; ko v katerokoli piko usmerite pogled, postane škrlatna, ko odmaknete pogled od nje, postane modra.

"Kako ta škrlatna pika ve, kam gledam, in se tja premakne?" je napisal neki komentator.

Čeprav se morda zdi nenavadno, je prav to namen te iluzije, kot jo je zasnoval njen avtor, dr. Hinnerk Schulz-Hildebrandt.

V resnici so vse pike močno škrlatne, postavljene na modrikasto ozadje, piše na njegovi spletni strani.

A če telefon držite približno 30 cm od obraza in pogled usmerjate neposredno v posamezno piko, bo le tista, v katero trenutno gledate, videti škrlatna.

Dr. Schulz-Hildebrandt to poimenuje "barvna iluzija, odvisna od fiksacije in razdalje".

"Vzorec škrlatnih predmetov na modrikastem ozadju deluje vijoličasto le tam, kjer opazovalec gleda neposredno vanj. Na obrobju vidnega polja se zaznava premakne proti modri," pojasnjuje v razlagi, objavljeni na strežniku ArXiv, kjer čaka na recenzijo neodvisnih raziskovalcev.

Barva, ki jo ustvarijo možgani

Ta iluzija deluje zaradi edinstvenega načina, kako naši možgani zaznavajo purpurno barvo, v razlagi fenomena piše dr. Schulz-Hildebrandt.

V naših očeh so na svetlobo občutljive celice – S-čepki, M-čepki in L-čepki –, ki zaznavajo modro, zeleno in rdečo svetlobo.

Medtem ko imajo nekatere barve, kot so zelena, rumena, rdeča ali vijoličasta, natančno določeno valovno dolžino v vidnem spektru, škrlatne ni mogoče najti na nobenem določenem mestu svetlobnega spektra.

Škrlatna barva dejansko nastane v vidni skorji možganov, ko se hkrati aktivirajo L-čepki (rdeča) in S-čepki (modra) in pošiljajo signale v možgane.

Zaradi tega je ta barva "krhka in nestabilna zaznava", ki jo zlahka zmotijo psihološki dejavniki ali kontekst okolice.

Prav ta učinek barvnega kontrasta je tudi razlog, da številne klasične optične iluzije prikazujejo predmete, ki se zdijo, kot da spreminjajo barvo.

Poleg tega, zaradi razporeditve različnih čepkov v očesu, je škrlatno barvo lažje zaznati v središču našega vidnega polja kot na njegovem obrobju.

Ko so škrlatne pike postavljene na podobno modro ozadje, lahko naši možgani pravilno ustvarijo škrlatno le za tisto piko, ki je v samem središču naše pozornosti.

Zato se pika, v katero neposredno gledate, obarva škrlatno in pokaže svojo pravo barvo, medtem ko ostale zbledijo v modrikasto.